Projektni partnerji iz Anglije, Avstrije, Bolgarije, Češke, Nemčije, Slovaške in Slovenije so 12. maja najprej obiskali Komunalno podjetje Vrhnika, potem pa še vrtec Vrhnika, ki je tudi projektni partner.
Pri projektu Erasmus+ Ne maramo odpadkov (Waste Not Want Not) se ukvarjajo z ozaveščanjem vrtcev in šol o zmanjšanju odpadkov iz plastike in odpadne hrane, ker se spremembe v družbi začnejo pri otrocih.
Obe vrsti odpadkov sta pereča svetovna izziva. Odpadna hrana skupaj z izgubami hrane od njive do krožnika ustvari 8–10 % izpustov toplogrednih plinov na leto, kar znatno pripomore k podnebnim spremembam. Ko se zavrže hrana, se zavržejo viri za njeno pridelavo. Poleg tega to ni moralno, ker danes veliko ljudi strada. Plastika je problem že sama po sebi, ker se je ne da reciklirati in ostane v okolju več sto let in negativno vpliva na življenja številnih živih bitij.
Pri projektu so zato za pedagoge razvili izobraževalno platformo z videi – primeri dobrih praks, z aktivnostmi in z izzivom, h kateremu vabijo vsi zainteresirane vrtce in šole: https://www.wastenot-wantnot.eu/si/naredi-spremembo/izziv/
Med predstavitvijo Komunalnega podjetja Vrhnika so veliko zanimanja poželi na novo ustvarjeni izdelki iz odrabljenih predmetov, kot so torbe iz varnostnih pasov, kolesarskih zračnic, še posebej pa iz avtomobilskih zračnih blazin in zaves. Torbe iz zračnih blazin za shranjevanje mokrih ali umazanih oblačil vsako leto prejmejo tudi otroci vrtca Vrhnika, s čimer družine spodbudijo, da ne kupujejo plastičnih vrečk. Projektni partnerji so si ogledali tudi delavnice, kjer izdelki nastajajo in kjer servisirajo ter popravljajo rabljena kolesa za prodajo strankam. Za konec so obiskali še trgovino Depo z rabljenimi predmeti in recikliranimi izdelki.
Primer dobre prakse je tudi ozaveščanje vrtcev in šol, ki prihajajo na vodene oglede Komunalnega podjetja Vrhnika. Mladi se velikokrat šokirani, koliko odpadkov proizvedemo in razumejo, da bi se jim lahko izognili.
V vrtcu Vrhnika so si projektni partnerji ogledali številne primere dobre prakse, objavljene tudi na izobraževalni platformi Ne maramo odpadkov. To so npr. foto menu za najmlajše, ki še ne znajo brati, senzorični domino s sadjem ali zelenjavo za spodbujanje uživanja sadja in zelenjave, številni primeri za zmanjšanje uporabe plastike, od uporabe tekstilnih pleničk, trajne torbice iz zračnih blazin namesto plastičnih vrečk, naročanje artiklov v velikih količinah in če se da iz ekoloških materialov. Eden od projektnih rezultatov so tudi navdihujoči videi, ki nastanejo ob vsakem obisku, s primeri dobrih praks, ki jih je bilo tudi tokrat veliko.
Medtem ko so projektni partnerji občudovali vrtčevski vrt, ki je gotovo med najbolj raznolikimi v Sloveniji, so najmlajši s pomočjo vzgojiteljic postavili bistroje za deževnike, ki bodo pomagali hraniti tla s kompostom. Vrt z ribnikom, stezicami in čutnimi potmi je nastal na prej zapuščenem zemljišču, sedaj pa poleg številnih rastlin gosti še kokoši in race.
Projektni partnerji so sestanek zaključili z vrtčevskim kosilom, z barjansko obaro in vrhniškimi štruklji, pri katerem so zelo uživali. Zavrgli niso ničesar.
Tanja Bordon
Za projekt Ne maramo odpadkov
