V letošnjem letu, smo se z otroki v Čarobni sobi odločili, da bomo raziskovali in odkrivali sledove preteklosti v okolici našega kraja, ki nas še danes nagovarjajo.
Najprej smo odšli v Močilnik. Ko smo hodili vzdolž reke, smo si predstavljali, kako je tam Jazon s svojo ladjo potoval prav do izvira. Ogledali smo si mesto, kjer je s svojo pestjo zaustavil ladjo, da ni treščila ob skale. Skupaj z zavzetostjo otroške domišljije smo podoživljali čarobnost narave in zgodbe same, ki so jo otroci sproti spoznavali. V naslednjih dneh smo zgodbo podoživljali ob slikah in likovnem ustvarjanju. Ugotavljali smo, kako so bili ljudje takrat oblečeni, kakšne ladje so imeli in s čim so se prehranjevali.
V Turističnem in informacijskem centru na Vrhniki so nam povedali, kje lahko poiščemo še druge ostanke naše preteklosti. Zato smo se odpravili na spodnji del pokopališča, kjer so ostanki rimske utrdbe. Z otroki smo podoživljali ta delček preteklosti prek slikovnega materiala in ustvarjanja po predstavah, ki smo jih bili deležni ob pripovedovanju zgodb o rimskih vojakih in drugih ljudeh, ki so takrat živeli.
Pot raziskovanja nas je vodila tudi po poteh Cankarjevih obeležij in potepanja po Sveti Trojici, kjer smo preko pripovedi o njegovem življenju izvedeli tudi veliko o njegovem otroštvu in igrah pod mostom. Prek njegovih črtic, zlasti črtici Pehar suhih hrušk, smo ugotavljali kako so včasih živeli in razmišljali, ter o vrednotah, ki so bile podobne kakor danes.
V svojo sredo smo povabili tudi gospo Emo Goričan, ki nam je, preko fotografij, oblačil, orodja in raznih drugih predmetov ter pripovedi o svojem otroštvu, predstavila življenje v svoji mladosti. Izvedeli smo kaj so nekoč jedli, kaj so pridelovali, kako izgledajo določena žita in drugi poljski pridelki. Pripovedovala nam je kako so včasih predli, tkali, klekljali, šivali, obdelovali polje, kako so se igrali, … Preizkusili smo se v mletju kave in klekljanju kitke.
V letošnjem letu smo spoznali kar nekaj starih iger, pesmi in plesov, ki so se jih igrali naši stari starši in njihovi stari starši. V tednu tradicionalne vrhniške kulinarike, pa smo odkrivali tradicionalne vrhniške jedi, kot so štruklji, šara, obara, buhtlji, žganci, … Vse te dobrote so bile večini od nas zelo všeč.
Ob koncu smo ugotovili, da je naša preteklost zelo zanimiva tudi za današnji čas in da jo lahko danes zopet na različne načine na novo odkrivamo. Naše raziskovanje pa še ni končano, saj je preteklost neizčrpen vir novih in novih izzivov.
Otroci iz Čarobne sobe z Mojco in Jacqueline
