Gumbki smo se v četrtek, 29.9., odpravili z avtobusom v Ljubljano. Skupaj s Sončki iz Žabice smo se posedli v avtobus, se pripeli z varnostnimi pasovi, in ko smo preverili, da je vse, kot mora biti in se prešteli, se je pot lahko pričela.
Skozi okna smo opazovali mimo vozeče avtomobile, naravo, hiše, v mislih pa nas je obiskoval škrat Gal. Ga poznate? NE? Mi pa smo ga dodobra spoznali v vrtcu, saj smo si v knjižnici izposodili slikanico o njem, ogledali smo si animirani film o njegovem življenju in izvedeli, da je nekoč živel v gradu, v velikih sobanah je skrbel za umetnine, potem pa… ojoj, grad se je porušil in škrat Gal je zaspal. Med ruševinami. In to celih 100 let. Lansko poletje pa se je zbudil in moral si je poiskati nov dom… Našel ga je v Narodni galeriji, kjer ponoči opazuje slike in kipe, podnevi pa spi, zato se v galeriji lahko pogovarjamo samo potihem, da ga ne zbudimo in prestrašimo.
Tako nas je v Narodni galeriji sprejela prijazna Kristina, ki nas je popeljala v Galovo sobo, kjer smo videli njegove knjige, mizo, copate, in tu smo prisluhnili pismu, ki nam ga je prijazni škrat napisal. Sledili smo namigom, ki nam jih je puščal v galeriji (zmajeva koža, krzno, lesen konjiček, fotografija kužka, piščal…) in po teh namigih smo poiskali sliko, na kateri je bil naslikan ta predmet. Tako smo mimogrede še kaj zvedeli o sliki in se kaj novega naučili. Čisto na koncu pa nam je Gal pripravil še presenečenje- Galovo modrostno kapsulo, ki ti povrne spomin na vse videno v Narodni galeriji.
Kar prehitro je minil naš obisk, Gala sicer nismo videli, a smo prepričani, da nas je opazoval iz kakšnega skritega kota sobane in bil vesel, da nas, čeprav smo še majhni, že zanima umetnost in da smo ga obiskali.
Jolanda Artač in Jolanda Kržič
