Na zimovanje smo odšli predšolski otroci iz skupin: Gumbki, Oblački, Avtomobilčki in Medvedki. Zimovanje je potekalo v dveh skupinah, prvi so odšli v ponedeljek in se vrnili v sredo, druga skupina pa se je odpravila na pot od srede do petka. Bili smo na treh kmetijah in podobno uživali v vseh dobrotah in dejavnostih. Gospodarji kmetij Tavčar, Davčen in Ožbet so za nas zelo dobro skrbeli. Opis je za kmetijo Ožbet, a še enkrat poudarjam, da smo vsi uživali v teh dejavnostih vsak v svojem ritmu…
Ko smo se v Škofji Loki začeli vzpenjati po ovinkasti cesti, je bilo pričakovanje na vrhuncu. Vsaka večja hiša se nam je zdela možna kandidatka za naš »novi tridnevni dom«. A potrebno je bilo še kar malo počakati, da smo zagledali tablo Četena Ravan. Majhna gorska vas, tik pod smučiščem Stari vrh, nas je že na prvi pogled očarala. Pred kmetijo Ožbet nas je pričakal prijazen gospodar Janez in nas sprejel v svoj dom. V velikem skupnem prostoru so nam pripravili domačo malico. Domač kruh, skuta in zaseka so nas začarali. Tudi domač čaj nam je prijal. Domač vonj in dober okus kruha sta bila naš popotnik naslednje tri dni …
Po okusni malici smo se odpravili na sprehod po vasici, se vzpeli skozi gozd vse do smučišča. Z vrha hriba je bil zelo lep razgled na sosednje hribe in v ozadju smo videli visoke gore. Gospodar Janez nam je razložil zgodovino vasice. V vasi je samo deset kmetij, kjer ljudje živijo in delajo v slogu za dobrobit vasice. To se zelo dobro vidi po urejenosti hiš, hlevov in ostalih gospodarskih poslopij. Z veseljem nam je tudi povedal, da v vasi ostajajo tudi mlade družine in pomagajo pri delu. Nekaj manjših hiš najvišje pri gozdu pripada lastnikom vikendov, ki tam ne živijo vsak dan, ampak v svojih hišicah samo preživljajo prosti čas. In vasica Četena Ravan ti res nudi počitek za dušo in telo.
Pred kosilom nam je ostalo še nekaj časa, da smo raziskali igrišče. Navdušila nas je urejenost in izvirnost igral. Kaj takšnega bi si zaželeli kar vsak dan doma ali v vrtcu. In ko je bil ob enih čas za kosilo, smo končno lahko videli notranjost kmetije. Spodaj nas je pričakala urejena jedilnica, kjer je bilo več kot dovolj prostora za 30 otrok, vzgojiteljice in domače. Pri roki je bilo tudi stranišče, da smo si lahko vsi umili roke. In vsi smo z zanimanjem kukali v kmečko kuhinjo, saj je iz nje čudovito dišalo. Po res dobrem kosilu smo si razdelili sobe.
Počitek po kosilu smo tako izkoristili za namestitev svoje prtljage, izbiro postelje in ugotavljanje, kaj imajo s seboj prijatelji.Kaj kmalu smo se odpravili na dvorišče, kjer nas je že čakal gospodar Janez. Razkazal nam je svojo kmetijo in predstavil vse svoje živali: muco, kobilo, oslička, krave, bike, tri tedne stara telička, petelina, kokoši in prepelice. Seveda smo lahko vse živali tudi pobožali. Tudi prepeličje jajce smo lahko podržali, a se je zelo hitro zgodila nesreča. V borbi, kdo ga bo prvi prijel, je padlo na tla in se razbilo …
Na sosednjo kmetijo Tavčar smo si šli ogledat še zajce in koze. Tako da je bilo naše navdušenje res na vrhuncu. Ob vrnitvi nam je Janez pripravil presenečenje. Lahko smo se pomerili v molži. Da otroci niso bili ogroženi (krava se lahko vznemiri zaradi glasnosti ali neprimernega prijema), smo molzli kar leseno kravo. In zanimanje in vznemirjenje nista bila nič manjša, kot bi molzli pravo kravo, saj je Janez naredil zelo dobre umetne vime. Vsi otroci so bili uspešni in hkrati tudi priznali, da to ni enostavno delo.
Janez nam je povedal, da vsak dan zvečer in zjutraj namolzejo 20 litrov mleka. Torej skupaj kar 40 litrov. Seveda bi bilo to prenaporno početi na roke. Zato imajo stroj, ki opravi delo namesto njih. Potem nas je Janez zapustil, saj je moral pomolsti prave krave, mi pa smo z veseljem pričakali večerjo na igrišču. Za večerjo nas je gospodarica Milena čisto navdušila z goro palačink. Si predstavljate kaj lepšega za naše otroke?
In že smo dočakali trenutek, ko smo se šli uredit. Umili smo se in oblekli pižame. Umivanje na bideju pa je bilo vsem nekaj novega in zanimivega. V jedilnici nas je čakal čisto pravi ples v pižamah. V jedilnici smo se naprej predstavili drug drugemu z modno revijo pižam. Videti je bilo res veliko lepih modelov in barv. Nato pa smo plesali, peli in se zabavali … Zelo težko je bilo končati. Ko smo prišli v sobo, smo bili vsi mnenja, da se je zabava končala prehitro.
Po dobrem zajtrku smo se oblekli v smučarska oblačila in se odšli dričat z lopatami za sneg na smučišče Stari vrh. Tokrat po bližji poti, kar po cesti. Na vrhu hriba nas je pričakal res močan veter, a ko smo se spustili do tekočega traka, je veter popustil in tako smo lahko res cel dopoldan uživali na snegu in soncu. Vsem je bil zanimiv tekoči trak, ki nam je prihranil čas in moči, da smo prišli na vrh in se posvetili samo vožnji z lopatami. Gospodinja s kmetije je bila tako prijazna, da nam je malico pripeljala kar na smučišče. Z veseljem smo se okrepčali s slastnim jabolčnim zavitkom in z okusnim čajem. Tako smo se lahko do kosila vozili z lopatkami …
Ta dan po kosilu ni bilo časa za počitek. Gospodarica Milena nam je pokazala pripomočke za pripravo krušne peči. Pogovarjali smo se, kako spečemo kruh, kako so to delali v starih časih in kako to delamo danes. Naučili smo se recept za testo, ki ga bomo delali jutri po zajtrku. Po spoznavanju kmečke kuhinje nas je gospodarica Milena povabila na dvorišče, saj je pri njih navada, da se na Gregorjevo išče priboljške, ki jih pustijo ptičke po poroki. Z navdušenjem so otroci iskali skrite dobrote in jih seveda kmalu tudi našli. Posladkali smo se in se nato prepustili igri na igrišču. Med igro smo se podali najprej na sprehod, kjer smo našli škratovo pismo. Nato pa smo bili na vrsti za dogodivščino na konju – jahanje domače kobile. Do večerje je bilo le še nekaj časa in tega je izkoristila gospodična za prikaz klekljanja.
Po večerji smo se malo spočili in že smo se pripravili na vrhunec zimovanja. Ko smo prišli v sobo, da bi vzeli še svetilke, nas je pričakalo pravo škratovo razdejanje. Razmetal nam je stvari, zavezal pižame, skril naše igrače za spanje in še kaj … 😉 Lahko si predstavljate, kako razburjeni smo odšli na lov za zakladom. In v temni noči je bilo iskanje s svetilkami res razburljivo. Odločili smo se, da je najbolje, da se odpravimo po poti, kjer smo že našli škratovo pismo. Odločitev je bila pravilna, saj smo našli na poti škratovo kapo, rokavico, nogavico, čeveljčke, spodnje hlačke in še šal. Prav skrbelo nas je že zanj, da se ne bo prehladil, saj je bil večer mrzel. A kaj kmalu je bilo naše iskanje poplačano. Našli smo pravo škratovo vrečo, v kateri je bil skrit zaklad…
Ta dan je bil tako naporen, da smo se ob vrnitvi v kmetijo takoj preoblekli v pižame in med pogovorom zaspali … Le mislimo si lahko, kaj vse so to noč sanjali naši otroci …
In na žalost vseh prisotnih je prišel zadnji dan. Pred zajtrkom smo pripravili prtljago. Po zajtrku pa smo hitro zavihali rokave, zamesili testo in čisto sami zgnetli in oblikovali hlebčke kruha. Delo nam je šlo odlično od rok. Naše delo pa ste lahko ocenili tudi vi doma. Za aktivno sodelovanje na kmetiji nam je gospodična podarila zapestnice. Dobili smo najslajšo malico – sladoled. Potem smo do kosila uživali na sončku: igrali smo nogomet, se gugali, vozili z jekleno vrvjo, plezali in si še za konec ogledali domači mlin. Janez nam je pokazal cel postopek, kako iz pšenice in pire pridobijo moko. Ogledali smo si srp in snope klasja, zrna in vklopili mlin. Fantje so zelo uživali, saj je stroj malo »zaribal« in ga je bilo potrebno namazati. Tako smo iz prve roke videli in izvedeli vse.
In tako je prišel trenutek slovesa. Po kosilu smo Janezu zapeli pesmico »Vse najboljše« in mu izročili darilo. Janez je imel solzne oči od veselja! Mi pa prav tako … Res smo se v teh treh dneh zelo zbližali. Še zadnja fotografija pred kmetijo in že nas je avtobus popeljal proti vrtcu. Pot je bila vesela in zanimiva. Peli smo, obujali spomine in doživeli celo majhno nesrečo tik pred vrtcem. Avtobusu se je zataknil odbijač v traktor na cesti. Tako ste starši morali počakati nekaj minutk več. A otrokom je bil to seveda zelo zanimiv dogodek. In nazadnje in seveda najslajše, skok iz avtobusa v vaš objem … Zelo veseli smo bili, da smo vas objeli zdravi in nepoškodovani ter z veliko novimi izkušnjami in lepimi spomini …