Ker smo avtomobilčki zelo pridni in radovedni otroci (majhni in veliki) nas je Božiček v decembru nagradil z zelo zanimivim darilom – dobili smo čisto pravo vstopnico za plezanje po največji plezalni steni v Sloveniji v Plezalnem centru Ljubljana. Ker radi potujemo po Sloveniji na različne načine (zemljevid, fotografije, filmi, pravljice,…), je bil skrajni čas, da se odpravimo na čisto pravi izlet z avtobusom. Ne moremo potovati samo »s prstom po zemljevidu«. To je bil dan, ko smo lahko uporabili prav vsa naša čutila, za spoznavanje in raziskovanje 😉
Ta dan smo skoraj vsi prišli v vrtec malo bolj zgodaj in imeli hitreje zajtrk. Dan je bil že zjutraj poseben, saj smo imeli gostjo pri zajtrku. Mamica Taje se nam je pridružila, da bo še bolj poskrbljeno za varnost na izletu. Seveda smo se še enkrat pogovorili o pravilih obnašanja na izletu, da bo za vse varno. Tisti bolj zgodnji smo nestrpno čakali, da smo se vsi zbrali in najedli. Končno smo lahko odšli na avtobus. Ko smo se vsi pripeli z varnostnimi pasovi, se je naša pustolovščina lahko začela. Pot je bila zelo zanimiva, saj smo se peljali po avtocesti, ki nam jo vsak dan velikokrat pokaže naš Nejc 😉
V Ljubljano smo prispeli točno. V plezalnem centru nas je pričakala prijazna vodička Eva, nas pozdravila in nam pokazala garderobo, kjer smo se pripravili kot čisto pravi športniki. Nato je sledil ogled celotnega plezalnega centra. Ko smo vstopili v največjo plezalno dvorano smo čisto vsi (od najmanjšega do največje) obstali z odprtimi usti in očmi. 17 metrov plezalnih poti nad nami…
Naš pogled in občutke vam najbolje opišemo z našimi komentarji: «VAUUUU«. Ko vidiš tako visoko plezalno steno (17m) ostaneš res brez besed. Kljub temu, da smo si prej ogledovali fotografije, nas je pogled v živo presenetil in navdušil!
Čisto vsaka dvorana je bila posebna. V vsaki smo videli nekaj zanimivega in prsti so nas že srbeli, da bi tudi mi plezali! Ko smo se zbrali v »naši dvorani« smo se ogreli z raznimi igricami, kjer smo si dobro razgibali telo. To pa seveda mi dobro znamo, saj zelo radi migamo na vse načine vsak dan v vrtcu!
Potem pa se je začelo zares… Prvi 4 kandidati so odšli z vzgojiteljico in inštruktorico Nino v malo dvorano s primerno steno za nas, a še vedno zelo visoko – 8 metrov! Dobro smo poslušali navodila. Pripravili smo se s plezalnimi pasovi in trakovi, inštruktorica nas je pripela na vrv in pustolovščina se je začela – za vsakega posebej! Vsem je šel zelo dobro začetek plezanja, potem sva morali vsakega ustaviti, da je poizkusil »sedeti na vrvi«, da smo se naučili, kako bomo prišli nazaj dol. To je marsikoga ustavilo, saj visenje v zraku ni bilo vsem prijetno. Nekateri so splezali še naprej, nekateri pa so raje šli kar varno nazaj na tla. Verjamemo, da smo vsi uživali! Tisti, ki smo dosegli vrh in tisti, ki so ga z občudovanjem in strahom opazovali. Za vse je bila dobra izkušnja, ki nam bo ostala v srcih. Prav je, da tudi včasih občutimo strah in se naslednjič zamislimo, da ne smemo biti tako pogumno glasni na tleh…
😉
Mislimo, da sploh ni važno, kdo je bil najvišje, kdo je prišel do vrha in kdo ne. To je bila izjemna izkušnja za vsakega posebej in z veseljem jo priporočamo tudi vam! Mi smo se zelo zabavali! »Najboljši plezalec na svetu je tisti, ki se ob plezanju najbolj zabava« Alex Lowe
A dneva še ni bilo konec. Z avtobusom smo se odpeljali še v Bizovik, kjer smo v restavracijo HAM HAM dostavili igrače, ki jih zbiramo vsi otroci vrtca Vrhnika. Spoznali smo dobrega človeka g.Enesa Musić, ki nam pomaga izvesti naš dobrodelni projekt. V njegovi restavraciji poskrbijo, da naše igrače pridejo do otrok iz družin v finančni stiski.
Z veseljem nas je sprejel in nas še bolj presenetil s svojo dobrodelnostjo, saj je pogostil tudi nas. Spoznali smo zelo zanimivega in dobrodelnega človeka, saj vsak dan pomaga ljudem v stiski. Pri njih se lahko najedo ljudje, ki nimajo denarja, da bi si kupili hrano. Res smo ponosni, da sodelujemo s takšnim dobrotnikom! Na lastne oči smo tudi videli, kako se v zraku vrti testo za pizzo, kje se peče pizza in seveda najslajše za nas – jedli smo najboljše pizze.
S polnimi trebuščki in novimi izkušnjami smo se z avtobusom vrnili v vrtec. Toliko lepega in novega smo doživeli, da smo ta dan raje risali, kot pa spali… Otroci so si zaželeli, da bi takšen izlet ponovili še s starši!