Ko smo med sprehodom po gozdu opazili čebele, smo ugotovili, da se pomlad zares prebuja. Tako smo se odločili, da raziščemo skrivnostni svet čebel. Starši so nam pomagali opremiti čebelarski kotiček. V njem je bil pravi čebelarski klobuk, koščki satja, lončki za med, kocke o čebelah… Otroci so tako lahko pregledovali strokovno literaturo o čebelah, si ogledovali zgradbo satja in čebele s povečevalnim steklom in se igrali s figuricami čebel. Z veseljem smo tudi zaplesali čebelji ples in se naučili kako čebela pleše, če najde hrano in kako, če je hrana daleč. Vsakodnevno smo si ogledovali čebele in panje tudi v naravi. Tako smo prišli do ideje, da si v igralnici naredimo svoj čebelnjak, kjer bo vsak otrok imel svoj panj za shranjevanje pogrinjkov. Otroci so sodelovali pri vrtanju lukenj in pri brušenju in barvanju svojega panja. Tako so se otroci seznanili kako poteka delo od ideje do uresničitve, samo dejavnost pa smo povezali s čebelami, ki si prav tako same naredijo svoje domovanje.
Da pa bi si domovanje čebel lahko še bolj v živo predstavljali, smo se Navihančki z veseljem odzvali na povabilo Jakobovega pradedka na Zaplano. Tja smo se odpeljali z avtobusom, kar je bilo za otroke prvovrstno doživetje. Nato sta nam Jakobova mami in pradedek razložila prav vse v zvezi s čebelarjenjem: ogledali smo si opremo za pridobivanje cvetnega prahu, za točenje medu, za dimljenje čebelnjaka… Otroci so navdušeno postavljali vprašanja, vonjali satje in propolis, okušali med in nenazadnje v popolni tišini v zadnjem delu čebelnjaka še poslušali nežno brenčanje čebel. Učenje iz neposrednih izkušenj je zelo pomembno, zato smo zelo hvaležni, da smo bili povabljeni in tako lepo sprejeti na Zaplani.
Ko smo se vrnili v vrtec smo ugotovili, da je naš čebelnjak zelo podoben čebelnjaku na Zaplani. Prvič smo ga tudi preizkusili in ugotovili, da nam bo zelo dobro zlužil za shranjevanje pogrinkov. Čebele v svoje panje pridno nosijo med, Navihančki pa bodo pridni kot čebelice in v svoj panj pospravili svoje pogrinjke.
