Avtomobilčki smo svoje raziskovanje Slovenije s pravljicami podkrepili še z obiskom Lutkovnega gledališča in ogleda Ljubljane. Že zjutraj se nam je pridružila mamica od Marka pri zajtrku, da nas je spremljala na poti v Ljubljano. Tako je naša pot bila še bolj zanimiva in varna. Takoj po zajtrku smo se z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Tokrat ne po avtocesti 😉
V LGL smo si ogledali veseloigro “TI LOVIŠ”. Lutkovna predstava s tekom in petjem za najmlajše je likovno izčiščena, glasbeno navdušujoča, igriva in dinamična. Na preprosto sestavljivem odru z lesenimi lutkami in rekviziti se pred gledalci odvije napeta in prav do konca zanimiva tekma med sosedoma, ki postaneta prijatelja.
V njej sta zajec in pes soseda. Kot je med sosedi v navadi, se ves čas nekaj pričkata, primerjata in tekmujeta med sabo. Res sta različna. Pes nosi superge, zajec čevlje. Zajec ima rad korenje, pes klobase. Eden bolje sliši, drugi bolje voha. Imata pa tudi nekaj skupnega – oba rada tečeta, se lovita in igrata. Med njunima hišama raste drevo. Zajec pravi, da je njegovo, pes pa, da je njegovo. Zato se za drevo pomerita v teku. Rezultat tekme je presenetljiv – in pod drevesom nepričakovano zacveti prijateljstvo. S prijatelji pa delimo stvari, ki jih imamo radi…
Avtomobilčki in seveda tudi drugi otroci na predstavi smo zelo uživali. Po predstavi smo odšli še na aktiven sprehod po stari Ljubljani. Ogledali smo si tržnico. Z zanimanjem ogledovali polne stojnice in ugibali kaj vse je na njih. S presenečenjem smo ugotovili, da ni samo sadje in zelenjava. Tudi lutke in kuhalnico smo videli med Ribniško robo ;).
Potem smo se sprehodili do Mesarskega mostu, kjer nas je očaral pogled na veliko število ključavnic. Z zanimanjem smo jih ogledovali in se odločili, da jih je res preveč, da bi jih preštevilo. Veseli smo, da je veliko zaljubljenih ljudi okrog nas in upamo, dab o kmalu tukaj visela tudi kakšna naša ključavnica… Mesarski most je most čez Ljubljanico, ki povezuje Ljubljansko Tržnico s Petkovškovim nabrežjem in je namenjen le pešcem in kolesarjem. Prostor za most na tem mestu je zasnoval in pri nedokončanih tržnicah pustil že Jože Plečnik.
Seveda nas je skozi cel dan spremljal lep pogled na Ljubljanski grad. In vsi smo si zaželeli v tem sončnem dnevu sprehoda na grad. Žal nam ta dan ni ostalo dovolj časa za sprehod v hrib, zato bomo avtomobilčki sigurno kmalu odšli na nov izlet…
Sprehod po Ljubljani brez fotografije pri Prešernovem spomeniku… to pač ne gre… Še posebej ko se bliža naš kulturni praznik in bomo z veseljem prebirali njegova dela. Prešernov spomenik je eden izmed najbolj popularnih ljubljanskih spomenikov. To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija, ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. Spomenik je posvečen največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu (1800-49) in je delo kiparja Ivana Zajca. Kip, ki je vlit v bron, so postavili leta 1905 in je spodbudil številne kritike kulturne in cerkvene javnosti. V oči je bodla predvsem muza, ki bdi nad pesnikovim kipom, saj je bila preveč »razkrita« za tisti čas. Prešernov trg je tudi priljubljeno zbirališče mladine, saj se vsak večer (sploh ob koncih tedna) pred spomenikom zberejo mladi iz vse Slovenije, kjer se nato vsak odpravi svojo pot. Tudi čez dan lahko opazuješ ljudi, ki sedijo na podstavku in počivajo.
Pot nas je vodila naprej po ulicah Ljubljane. Zelo smo bili veseli sončnega dne, da nas je v tem mrzlem dopoldnevu grelo sonce. Malico smo si privoščili kar na prostem ob ogledovanju makete mesta. Z zanimanjem smo ugotavljali kje smo, kje smo že bili, kaj vse nam prikazujejo pomanjšane stavbe… seveda smo pridno pokazali vse znamenitosti, ki smo se jih spomnili iz našega potovanja po Sloveniji. Nekaj pa smo si jih šli še ogledat. Današnji dan je bil namenjen samo sprehodu in občudovanju čudovite arhitekture. Kdaj drugič, pa si vzamemo čas še za notranjost… Videli smo še Filharmonijo, Univerzo v Ljubljani, park Zvezda, Čevljarski most in sprehajalno pot na Grudnovem obrežju. Tukaj smo si spet napolnili baterije za povratek proti avtobusu. Videli smo pokrit vodnjak in zelo nas je zanimala velikanska žoga, ki je postavljena za navijače rokometa.
Sprehodili smo se tudi mimo Mestne hiše do Robbovega vodnjaka. In hitro odhiteli čez Tromostovje na sončno stran Ljubljanice.
Na Petkovškovem nabrežju smo si vzeli čas še za igro. Če smo gledali lutkovno predstavi Ti loviš, smo se še mi lovili na tako lep dan. Mi smo bili pa kar priljubljena muca in miš…
Zelo lep dopoldan smo zaključili s pesmico na avtobusu. Zapeli smo našemu Jaku za rojstni dan. In najlepši zaključek tega članka so njegove besede:”To je bil moj najboljši rojstni dan.”
